NE NASEDAJTE SPLETNIM GOLJUFOM

Zaščitite se pred vedno pogostejšimi spletnimi prevarami.

Spletne prevare imajo mnogo obrazov.

Seznanite se z različnimi načini, s katerimi se spletni goljufi poskušajo
dokopati do vaših osebnih podatkov in vašega denarja.

  • Vzemite si čas in natančno preberite vsako prejeto sporočilo.
  • Z nikomer ne delite osebnih podatkov, gesel ali številke bančnega računa.
  • Ne razkrivajte naslova, datuma rojstva, davčne in telefonske številke ter številke bančnega računa.
  • Vedno in povsod uporabljajte čimbolj kompleksna gesla, ki jih je težko uganiti.
  • Bodite pozorni na dejanskega pošiljatelja sporočila.
  • Nikoli ne nasedajte velikim obljubam o bajnih donosih.

 

 

KAJ JE PHISHING oz. RIBARJENJE?

Prevara, s katero spletni goljufi skušajo pridobiti vaša gesla za dostop do spletne ali mobilne banke, kreditne kartice, e-pošte ali družbenih omrežij.

S phishing prevaro, ki je ena od najpogostejših spletnih prevar, goljuf pridobi vaša uporabniška imena in gesla za dostop do spletnih storitev, kot so elektronska pošta, Facebook in/ali PayPal. Če goljuf od vas pridobi gesla za spletno ali mobilno banko, vas lahko finančno oškoduje.

Tipično ribarjenje za podatki se začne z elektronskim, SMS ali zasebnim sporočilom, poslanim prek aplikacij Viber, Whatsapp ali Messenger, ki naj bi ga poslala banka/hranilnica ali ponudnik določene spletne storitve, npr. Microsoft. Obvestijo vas, da se morate zaradi preverjanja podatkov ali dodatnih ugodnosti prijaviti in ponovno vnesti svoje dostopne podatke. V sporočilu se nahaja tudi povezava, ki naj bi vodila do spletne strani ponudnika. Gre za lažno spletno stran, ki je lahko skoraj identična strani legitimnega ponudnika. Če na njej vpišete svoje geslo in druge podatke za dostop, jih boste posredovali spletnemu goljufu.

Kako prepoznati poskus phishing prevare?

  • Prek besedilnega sporočila, telefona oziroma e-pošte vas pozovejo, da kliknete na določeno povezavo ali pokličete telefonsko številko, da preverite, posodobite ali ponovno aktivirate svoj račun.
  • Če je včasih veljalo, da je bilo prejeto besedilo zapisano v polomljeni slovenščini ali pa je bila vsebina nesmiselna in nelogična, danes ni več tako, saj so spletni prevajalniki bolj izpopolnjeni.
  • Komunikacija poteka izključno prek elektronske pošte, SMS-sporočil in družbenih omrežij, saj goljufi ne želijo komunicirati prek videa ali telefona.
  • Zahteva po takojšnjem odzivu (»po 24 urah bo vaš račun deaktiviran«).
  • Elektronska sporočila so poslana z brezplačnih javno dostopnih elektronskih naslovov, kot sta gmail ali yahoo, naslovi pa so zelo čudni in že na prvi pogled sumljivi.
  • Povezave v sporočilu vodijo na neznan spletni naslov.
  • Sporočilo ste prejeli v mapo z nezaželeno pošto.
  • Po vpisu gesla je treba vpisati tudi številne druge občutljive podatke, ki jih sicer ni treba vpisovati.

Kako se zaščititi pred phishing prevaro?

  • Ne klikajte na povezave, priloge ali slike, če ste jih prejeli v nezaželenih besedilnih sporočilih. Preden reagirate, natančno preverite naslov pošiljatelja.
  • Ne odzivajte se na besedilna sporočila ali klice, ki od vas zahtevajo PIN ali geslo za dostop do spletne ali mobilne banke. Če tako zahtevo prejmete prek telefonskega klica, ga takoj prekinite.
  • Če mislite, da ste (bili) žrtev phishing prevare, se takoj obrnite na svojo banko ali hranilnico, goljufijo prijavite policiji in o tem obvestite SI-CERT.
  • Če ste vpisali geslo za neko storitev (npr. Gmail, Facebook), geslo čim prej zamenjajte povsod, kjer ste ga uporabljali.


Kako izgleda phishing prevara?
 

Povečuje se število zlorab prek platforme Facebook Marketplace, kontaktirajo vas lahko tudi preko Viber-ja ali WhatsApp-a. Največkrat prevarante izda nerodna slovenščina (ni nujno), želja, da pošljejo kurirja ali drugo dostavno službo. V naslednjih korakih vas prosijo, da izpolnite svoje podatke, da lahko dostopate do denarja. V tem primeru ne posredujte svojih podatkov o kartici.

Prek lažne spletne strani dostavne službe poskušajo dobiti vaše podatke. V takem primeru vedno preverite URL. Če ne veste, zakaj ste prejeli neko sporočilo ali o njeni verodostojnosti niste prepričani, ne klikajte na povezave v njem in ne posredujte svojih podatkov, tudi če se zdi, da je sporočilo poslal znani pošiljatelj.

Primer phisinga ali zlonamernega sporočila, ko goljufi poskušajo prek elektronske pošte pridobiti vaše podatke.
Svetujemo vam, da tovrstnih povezav ne odpirate in prejeto sporočilo izbrišete!
Banka od vas ne bo nikoli zahtevala osebnih podatkov ali prijave v elektronsko bančništvo prek elektronske pošte, SMS sporočila ali telefona.

 

Zaščitite se,
preden bo prepozno!

Svojih gesel, uporabniških imen, številke kartice in drugih občutljivih podatkov nikoli ne delite z neznanimi osebami. Če ne veste, zakaj ste prejeli neko sporočilo, ne klikajte na povezave v njem in ne odpirajte prilog, tudi če se zdi, da je sporočilo poslala znana oseba.

SKB banka vam prek e-pošte ali SMS-sporočila ne bo nikoli poslala povezave, v katero morate vpisati svoje varnostno geslo ali osebne podatke!

 

KAJ JE INVESTICIJSKA PREVARA?

Različne lažne trgovalne platforme, ki obljubljajo hiter zaslužek.

Med vedno pogostejše spletne prevare sodijo tudi naložbene prevare, pri katerih vas spletni goljufi z obljubami o visokih in hitrih zaslužkih brez tveganja skušajo prepričati v »dobro« naložbo. Stik največkrat vzpostavijo prek družbenih omrežij ali po elektronski pošti, prek različnih spletnih klepetalnic (Messenger, WhatsApp idr.) ali telefonskih klicev.

Goljufija poteka tako, da goljufi kličejo na naključne telefonske številke in se lažno predstavljajo kot uslužbenci znanih menjalnic kriptovalut. Žrtvam običajno v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavljajo, da jih v virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov. Pogoj za izplačilo teh sredstev je namestitev programa za oddaljeni dostop (po navadi Anydesk) na računalnik in/ali mobilni aparat.

In še: Policija je v letu 2023 obravnavala več kot 190 primerov s skupno škodo okoli 5,1 milijona evrov.

Kako prepoznati investicijsko prevaro?

  • Spletna prevara se začne s spletnimi oglasi o bajnih zaslužkih; običajno gre za kriptovalute.
  • Če goljufu pokažete interes, vam bo namenil zelo veliko svojega časa.
  • Prek lažnih spletnih platform prikazujejo strmo rast vloženega premoženja.
  • Nakazilo določenega dela zaslužka in novačenje k večjim vložkom.
  • Če niste vešči dela z računalnikom, vam lahko ponudijo, da plačila opravijo namesto vas, za kar potrebujejo oddaljen dostop do vašega računalnika.
  • Neodzivnost goljufov, če želite izplačilo domnevnega zaslužka

Kako se zaščititi pred investicijsko prevaro?

  • Ne oglašajte se na neznane telefonske klice iz tujine.
  • V primeru, da sprejmete klic s ponudbami o zaslužku s kriptovalutami, nemudoma prekinite povezavo.
  • Ne nasedajte pravljicam o ogromnih zaslužkih in ponudbah, ki so časovno omejene.
  • Pred prvim nakazilom obvezno preverite trgovalno platformo in se posvetujete s preverjenimi strokovnjaki.
  • Na računalnik ali telefon ne nameščajte programov za oddaljeni dostop.
  • Ne iščite informacij prek spleta, saj na spletnih platformah spletni goljufi sami pišejo ocene za svoje trgovalne platforme.
  • Nikomur ne dovolite upravljanja svojega računalnika ali telefona ter dostopa do spletne banke.
  • Ob morebitnem oškodovanju zberite vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP-številke) in se za prijavo čim prej obrnite na najbližjo policijsko enoto in svojo banko.
  • Izognite se tudi spletnim ponudnikom, ki obljubljajo povračilo sredstev – običajno gre za poskus ponovne goljufije.

 

Zaščitite se,
preden bo prepozno!

Bodite pozorni, predvsem če ste začetnik v svetu kriptovalut in podatkov do osebnega/trgovalnega računa ne delite z neznanci.

 

KAJ JE LJUBEZENSKA PREVARA?

Romantične zgodbe in spletni »ljubimci«, ki vas lahko stanejo več tisoč evrov.

Ljubezenske prevare se začnejo skorajda sanjsko. Na Instagramu ali Facebooku vas kontaktira očarljiva starejša oseba, ki se običajno predstavi kot zdravnik v Siriji, osamljen vdovec s podeželja na drugem koncu sveta ali kot poslovnež, ki živi življenje digitalnega nomada. Spretno vam piha na dušo, redno vam piše in vam brez težav razkrije svojo tragično življenjsko zgodbo.

Ko dopisovanje po določenem času preraste v nekakšno digitalno partnersko zvezo, vas z različnimi izgovori prosi za denar – želi vas obiskati, a trenutno čaka na večje nakazilo, njegov otrok potrebuje nujno zdravljenje in podobno. Če denar nakažete, se »romantična pravljica« še ne konča – z različnimi nujnimi razlogi vas prevarant prepričuje v nadaljnja nakazila.

Kako prepoznati ljubezensko prevaro?

  • Če je včasih veljalo, da je bilo prejeto besedilo z neznanega naslova napisano v polomljeni slovenščini in polno slovničnih napak, danes ni več tako, saj so se spletni prevajalniki naučili že zelo dobro prevajati.  
  • Lažne fotografije, s katerimi spletni goljufi želijo delovati čim bolj prepričljivo.
  • Zgodbe takšnih goljufov so polne lukenj in nedoslednosti.
  • Izogibanje video pogovorom z različnimi izgovori. Če na pogovor že pristanejo, prav takrat kamera slučajno ne deluje.
  • Goljufi do vas izražajo pretirana, zelo močna čustva in imajo za sabo običajno zelo tragično zgodbo.
  • Goljufi vas z različnimi izgovori skušajo prepričati v denarno nakazilo, običajno prek sistema Western Union.

Kako se zaščititi pred ljubezensko prevaro?

  • Prejete fotografije preverite s pomočjo različnih spletnih iskalnikov slik. Tako boste lahko ugotovili, ali se pojavljajo še kje drugje.
  • Zahtevajte videoklic z osebo na drugi strani. Če se mu na vse načine izogiba, nemudoma prekinite komunikacijo.
  • Bodite pozorni, ali oseba na drugi strani na podlagi neke močne čustvene situacije ali zgodbe od vas želi večji znesek denarja.
  • Če sumite, da ste žrtev ljubezenske prevare, to prijavite na policijo in SI-CERT, na banki/ hranilnici pa se pozanimajte o možnostih preklica nakazil.

 

Zaščitite se,
preden bo prepozno!

Ne nasedajte osebam s sumljivo tragičnimi zgodbami in se, če vam začnejo groziti, ne pustite izsiljevati. Takoj prekinite komunikacijo.

 

KAJ JE LAŽNA PODPORA?

Telefonska prevara, s katero goljufi skušajo pridobiti oddaljen dostop do vašega računalnika.

Ta prevara se običajno začne s klicem neznanca, ki se v angleškem jeziku predstavi kot strokovnjak Microsoftove tehnične pomoči. Prepričati vas želi, da so na vašem računalniku zaznali napake, ki jih lahko odpravijo prek oddaljenega dostopa do vašega računalnika. Da bi to lahko storili, morate na računalnik prenesti program, kot so Team Viewer, AnyDesk in Ultraviewer.

Po prenosu programa klicatelj zahteva osebne in bančne podatke ali pa vam – pod pogojem, da mu prek oddaljenega dostopa omogočite dostop do spletne banke – ponudi pomoč pri plačilu nakupa programske opreme za odpravo napake na računalniku. Če jim teh podatkov ne posredujete, vam prek oddaljenega dostopa običajno izbrišejo datoteke ali zablokirajo računalnik.

Kako prepoznati lažno podporo?

  • Neznana telefonska številka, lahko tudi prek aplikacij, kot sta Viber in WhatsApp.
  • Klicatelj govori v težko razumljivi angleščini.
  • Klicatelj se predstavi kot strokovnjak za podporo.

Kako se zaščititi pred lažno podporo?

  • Zapomnite si, da nobena prava tehnična podpora od vas nikoli ne bo zahtevala oddaljenega dostopa do računalnika.
  • Čim prej prekinite klic, tudi če vas oseba na drugi strani vztrajno nagovarja.
  • Če sumite, da ste bili žrtev prevare z lažno podporo, kaznivo dejanje prijavite policiji, kontaktirajte svojo banko/hranilnico in blokirajte kartico. Na računalniku izbrišite vse aplikacije za oddaljen dostop; enako naredite z vsemi aplikacijami, ki ste jih morebiti namestili na telefon.
  • Če ste goljufom posredovali kopijo osebnih dokumentov, to prijavite policiji in pridobite potrdilo, da so vam bili odtujeni.

 

Zaščitite se,
preden bo prepozno!

Ignorirajte neznane telefonske številke in neznancem nikoli ne omogočite oddaljenega dostopa do računalnika. Z njimi prav tako ne delite varnostnih elementov in drugih občutljivih podatkov, potrebnih za vstop v bančne kanale.

 

KAJ JE PREVARA Z LAŽNIM KREDITOM?

Kredit, ki je tako ugoden, da ne more biti resničen, zanj pa je potrebno vnaprejšnje nakazilo za strošek odobritve.

Med prevare z lažnim kreditom sodijo oglasi in ponudbe, ki obljubljajo kredit z izredno ugodno obrestno mero ter nezahtevnimi odobritvenimi pogoji. Pogoj zanje je vnaprejšnje plačilo stroškov za odobritev kredita, po plačilu teh pa se pojavljajo vedno nove zahteve, ki trajajo tako dolgo, dokler ste pripravljeni plačevati.

Kako prepoznati prevaro z lažnim kreditom?

  • Ponudba za kredit je posredovana prek družbenih omrežij ali elektronske pošte.
  • Izredno ugodni kreditni pogoji.
  • Ponudniki zahtevajo vnaprejšnje plačilo določenega zneska, običajno prek sistemov Western Union ali MoneyGram. Namenjena sta hitremu prenosu denarja, sledenje denarju pa ni mogoče.
  • Če je včasih veljalo, da je bila prejeta ponudba napisana v polomljeni slovenščini ali pa je bila vsebina nesmiselna in polna slovničnih napak, danes ni več tako, saj so spletni prevajalniki že izurjeni v prevajanju.
  • Uporaba brezplačnega poštnega predala (gmail, hotmail), ki je že na prvi pogled sumljiv in se ne ujema z uradnim naslovom uradne finančne inštitucije.

Kako se zaščititi pred prevaro z lažnim kreditom?

  • Bodite pozorni na prej opisane znake.
  • Če sumite, da ste bili žrtev prevare z lažnim kreditom, zadevo čim prej prijavite policiji in na SI-CERT, pri svoji banki/hranilnici pa se pozanimajte o možnostih preklica nakazil.
  • Prekinite komunikacijo z goljufi in ne nakazujte nobenega dodatnega denarja, tudi če vam grozijo.
  • Če ste goljufom posredovali kopijo ali fotografijo osebnega dokumenta, to omenite v prijavi policiji. V primeru kraje identitete ali nadaljnjih zlorab vam bo pri dokazovanju nedolžnosti namreč koristil policijski zapisnik.

 

Zaščitite se,
preden bo prepozno!

Če je ponudba za kredit sumljivo ugodna, zapisana v polomljeni slovenščini in poslana iz neuradnega maila, obstaja velika verjetnost, da gre za prevaro.

 

KAJ JE VRIVANJE V POSLOVNO KOMUNIKACIJO (BEC)?

Spletni goljufi denar, namenjen vašemu poslovnemu partnerju, nakažejo na svoj račun.

V t. i. BEC (Business Email Compromise) goljufijah storilci prestrežejo elektronsko korespondenco podjetij. V sklopu obstoječega ali novega poslovnega razmerja na izdani fakturi spremenijo številko bančnega računa, s čimer zavedejo računovodstva podjetij. Ti namreč mislijo, da so plačilo fakture izvedli na račun poslovnega partnerja, v resnici pa so bila denarna sredstva nakazana na račun goljufa.

Vrivanje v poslovno komunikacijo se velikokrat odkrije razmeroma pozno, in sicer šele takrat, ko plačano blago ni dostavljeno ali pa poslovni partner opozori na neplačan račun. Če je od nakazila minilo že več dni ali celo tednov, to zelo zmanjša možnosti za izsleditev denarja in povrnitev škode.

Kako prepoznati vrivanje v poslovno komunikacijo?

  • Sporočilo je bilo poslano z neznanega ali spremenjenega naslova poslovnega partnerja.
  • Na spremenjeni fakturi sta država prejemnika in banka prejemnika plačila različni.
  • Nekateri, bolj zviti goljufi v prevaro vključijo ponarejen dopis, da se je poslovnemu partnerju spremenil bančni račun.
  • Goljuf, ki se izdaja za vašega poslovnega partnerja, vas tik pred valuto plačila obvesti o spremembi ključnih elementov nakazila (IBAN, odprtje novega računa v drugi državi …).
  • Če goljufe dodatno preverjate, vam lahko pošljejo ponarejeno dokazilo ali dopis, obenem pa navajajo, da je dokument legitimen.

Kako se zaščititi pred vrivanjem v poslovno komunikacijo?

  • Vzpostavite točno določene postopke za izvrševanje in posredovanje plačil poslovnim partnerjem in spremembo plačilnih podatkov.
  • Vse občutljive podatke plačilnega naloga pred izvedbo nakazila še enkrat preverite, najbolje, da prek telefona ali video povezave. Na ta način se boste prepričali, da boste denar resnično nakazali pravi osebi.
  • Preverjajte elektronske naslove svojih poslovnih partnerjev. 
  • V nastavitvah elektronskega računa redno preverjajte, ali se vaša elektronska pošta preusmerja na kakšen drug naslov.
  • Če vam vaš ponudnik elektronske pošte omogoča vpogled, iz katerih IP naslovov so bili opravljeni dostopi do vašega predala, redno preverjajte te podatke. Na podlagi IP naslova namreč lahko ugotovite, kateremu ponudniku pripada dostop, v nekaterih primerih pa tudi približno lokacijo dostopa.
  • V podjetju uporabljajte kompleksna gesla, istega gesla pa naj nikoli ne uporablja več uporabnikov. Posebej skrbno ravnajte z geslom za dostop do nadzorne plošče za elektronsko pošto vašega podjetja. Kraja enega gesla lahko privede do zlorabe prav vseh elektronskih predalov podjetja, zato za dostop do e-pošte vedno uporabljajte dvofaktorsko avtorizacijo.
  • Če opazite, da ste bili žrtev BEC prevare, zadevo takoj prijavite policiji in SI-CERT, svoji banki/hranilnici pa posredujte zahtevek za preklic nakazila.

 

Zaščitite se,
preden bo prepozno!

Žrtve BEC prevare so pred tem običajno žrtve phishinga, zato poskrbite za posodobitev informacijske opreme in ozaveščanje zaposlenih.

 

KAJ JE DIREKTORSKA PREVARA?

Goljufi ponaredijo direktorjev e-naslov, računovodstvo podjetja pa zvabijo v nakazilo denarja na račun denarnih mul.

Direktorske oziroma CEO prevare so preprost primer družbenega inženiringa, njihove tarče pa so izključno podjetja. Običajno se začnejo tako, da goljufi prek dostopnih podatkov na spletu pridobijo elektronski naslov tajništva ali računovodstva podjetja ter jih kontaktirajo.

V sporočilu se predstavijo kot direktor podjetja, prepričati pa jih skušajo, da takoj opravijo nakazilo denarja na transakcijski račun, ki ga goljufi posredujejo v sporočilu. Dodatno običajno zahtevajo še SWIFT potrdilo nakazila. Prejemniki plačil so  t. i. denarne mule, ki prejet znesek takoj dvignejo ali nakažejo naprej na druge račune.

Kako prepoznati direktorsko prevaro?

  • Lažni direktor sporočilo pošlje iz elektronskega naslova, ki je na videz identično naslovu pravega pošiljatelja, pri podrobnejšem pregledu pa je vidno odstopanje od dejanskega naslova.
  • Lažni direktor zahteva plačilo na račun, ki ga pošilja v sporočilu. Pri tem vas prosi za popolno diskretnost.
  • V sporočilu je jasno izražena nujnost takojšnjega nakazila, možna je tudi grožnja.
  • V nekaterih primeri lažni direktorji v tovrstnih sporočilih obljubljajo tudi nagrado.
  • Sporočilo lažnega direktorja bistveno odstopa od ustaljenih postopkov za izvrševanje plačil znotraj podjetja.
  • Lažni direktor zahteva, da se mu posreduje potrdilo o izvedenem plačilu (SWIFT potrdilo banke/hranilnice).

Kako se zaščititi pred direktorsko prevaro?

  • Podrobno preverite točen elektronski naslov pošiljatelja (ime, priimek in domeno).
  • Vzpostavite točno določene postopke za izvrševanje plačil poslovnim partnerjem.
  • Vsako odstopanje od dogovorjenih postopkov za izvrševanje plačil, še posebej če poslujete s tujino, dodatno preverite na nek drug način, npr. osebno, prek telefona ali telefaksa.
  • Za avtorizacijo plačil uporabljajte skupinsko podpisovanje plačilnih nalogov.
  • Če opazite, da ste žrtev direktorske prevare, zadevo takoj prijavite policiji, banki/hranilnici pa nemudoma posredujte zahtevek za preklic nakazil.

 

Zaščitite se,
preden bo prepozno!

Pri direktorski prevari bodite posebej pozorni na elektronski naslov pošiljatelja in morebitne grožnje ali obljube nagrad. Ob najmanjšem sumu, da gre za prevaro, legitimnost sporočila v živo/prek klica preverite z direktorjem podjetja.

 

KAJ JE NIGERIJSKA PREVARA?

Prevarantska e-sporočila, ki vam obljubljajo velik zaslužek in zahtevajo vnaprejšnje plačilo.

Nigerijske ali loterijske prevare so različne vrste prevar z vnaprejšnjim plačilom, pri katerih vam neznanci obljubljajo velik zaslužek. Spletni goljuf se vam v sporočilu, poslanem prek e-pošte/Facebooka/spletnih oglasnikov, obljubljajo, da ste dedič ogromnega premoženja, da ste zadeli na loteriji ipd. ali pa vam opišejo svoje (finančne) težave ter vas prosijo za pomoč.

Prevarant vam v drugem koraku sporoči, da morate – zaradi potrebe tega ali onega postopka – najprej poravnati minimalno vsoto, v ta namen pa posredovati svoje osebne podatke (ime, priimek, številko računa). V nadaljevanju vas z različnimi izgovori vedno znova pozivajo, da poravnate določene izmišljene stroške, nakazila pa je treba največkrat izvesti prek sistema Western Union. Po prejetih nakazilih in zahtevi po izplačilu obljubljene nagrade goljufi z vami prekinejo stik.

Tudi če nigerijsko prevaro opazite in prijavite policiji, izgubljenega denarja običajno ni možno dobiti nazaj, saj se storilci nahajajo v državah, v katerih je skoraj nemogoče izvesti uspešen kazenski pregon.

Kako prepoznati nigerijsko prevaro?

  • Obljuba neverjetne denarne nagrade za sodelovanje v nagradni igri, v kateri niste sodelovali.
  • Prejeto sporočilo je zapisano v polomljeni slovenščini, vsebina je nesmiselna in polna slovničnih napak, saj je generirana prek Google prevajalnika.
  • Komunikacija poteka izključno prek elektronske pošte, SMS-sporočil ali družbenih omrežij.
  • Pošiljatelj ne želi komunicirati prek videa ali telefona.
  • Pošiljatelj zahteva vnaprejšnje plačilo različnih stroškov, kar je pogoj za prevzem nagrade.
  • Pošiljatelj zahteva posredovanje osebnih podatkov, podatkov bančnega računa ter številko kreditne kartice.

Kako se zaščititi pred nigerijsko prevaro?

  • Če prejmete takšno sporočilo, nanj ne odgovarjajte in ga izbrišite.
  • Če je nagrada predobra, da bi bila resnična, običajno ni.
  • Če ste bili žrtev nigerijske prevare, zadevo prijavite policiji in na SI-CERT, banki pa vložite pisni zahtevek za povračilo sredstev s strani banke prejemnice.

 

Zaščitite se,
preden bo prepozno!

Pošiljatelju v nobenem primeru ne posredujte nobenih občutljivih podatkov, kot so osebni podatki, IBAN številka računa, podatki kreditne kartice, uporabniška imena in gesla.

 

 

žrtev spletnih prevar

Ne bodite ena izmed njih.

Poslovne finance

Bodite pozorni na pojav lažnih sporočil

29. 03. 2024

Gre za lažna elektronska sporočila, v katerih prevaranti, pod pretvezo posodobitve podatkov o napravah, od vas zahtevajo vnos podatkov računa Rekono na povezavi, ki je del sporočila. Elektronskemu sporočilu lahko sledi klic neznanca, ki se lažno predstavlja kot zaposleni v banki. S tako pridobljenimi podatki želijo prevaranti pridobiti dostop do vašega računa.

 

Poslovne finance

Bodite pozorni na spletne goljufe!

18. 01. 2024

Zaradi porasta nakupovanja prek spleta v zadnjih mesecih in dejstva, da tako kupljeno blago dostavljajo v večini poštni operaterji in ponudniki kurirskih storitev, so ponovno na pohodu spletni goljufi, ki prek različnih kanalov pošiljajo lažna sporočila o prispelem paketu.

Poslovne finance

Poskusi spletnih zlorab!

30. 08. 2023

Ponovno zaznavamo poskuse spletnih zlorab prek zlonamernih sporočil in klicev, v katerih se prevaranti izdajajo za SKB banko in stranke nagovarjajo k ažuriranju osebnih podatkov prek lažne spletne strani.

Poslovne finance

Poskusi spletnih prevar

16. 03. 2023

Ponovno se pojavljajo lažna SMS sporočila z različno vsebino o blokadi kartic ali blokadi aplikacij, v katerih se pošiljatelj izdaja za SKB banko.

Poslovne finance

Poskusi spletnih prevar

17. 01. 2023

V zadnji dneh zaznavamo lažna elektronska sporočila z navodili za nadgradnjo MOJ@SKB mobilne banke, v katerih se pošiljatelj izdaja za SKB banko.

Poslovne finance

POZOR! Poskusi spletnih prevar

12. 10. 2022

V zadnji dneh zaznavamo lažna elektronska sporočila z navodili za nadgradnjo MOJ@SKB mobilne banke, kjer se pošiljatelj izdaja za SKB banko.