Tek na smučeh

Zgodovina

Gre za najstarejši način smučanja, k nam pa je prišel kot oblika transporta po zasneženi pokrajini. Nordijski narodi so uporabljali različne smuči in tehnike premikanja, praoblika smuči, ki naj bi onemogočala pogrezanje v visok sneg pa je stara kakih 1200 let. Dokaze o smučeh imamo že od okoli leta 2500 pred našim štetjem, ko so na otoku Rödöy na Norveškem v votlini odkrili risbe smučarjev lovcev, ki so zasledovali živali na nekakšnih lesenih smučeh. Po risbah sodeč so smučali na asimetričnih smučeh - po daljši so drseli, s krajšo pa so se odrivali. V skandinavski mitologiji so smuči večkrat omenjene, smučarji lovci pa so značilni tudi za Azijo.

Prvo tekmovanje v današnjem pomenu besede so priredili v Christianiji (danes Oslo), leta 1769. Posebne zasluge za popularizacijo in širjenje smučarskega teka ima norveški raziskovalec Fridtjof Nansen, ki je leta 1888 s petimi spremljevalci v 42 dneh presmučal preko 600 km po neraziskanih snežnih prostranstvih Grönlanda.

Smučarski tek na OI

Od prvih Zimskih olimpijskih iger (1924, Chamonix, Francija) je smučarski tek tudi v olimpijskem programu, sprva le za moške, od leta 1952 pa tudi za ženske. Tekmovanja v teku na smučeh potekajo v dveh tekaških tehnikah in na več razdaljah. V prvi vrsti se tehniki razlikujeta v postavitvi smuči na snežno podlago in tudi v opremi (tekaške smuči, palice in čevlji):

• Starejša je klasična tehnika (podobna hoji, le da se drsi po smučeh), kjer ima tekač smuči namazane s posebno mažo, ki preprečuje zdrsljaj smučke nazaj. Smuči večinoma v paralelnem položaju.  Klasična tehnika je stara toliko časa, kot se človek že ukvarja s hojo oz. s tekom po zasneženi pokrajini s t.i. podaljšanim stopalom (smučmi).
• Kasneje se je razvila drsalna tehnika, skating (po smučeh se drsi v »škarjastem« koraku). Za to tehniko ni potrebna nobena maža z izjemo voskov za hitrejše drsenje, ki pa jo potrebujejo le tekmovalci. Pri drsalni tehniki pa so smuči večinoma v položaju »V«. Pojavila se je šele v zadnjem obdobju, kot posledica predvsem širših in kakovostnejših urejanj smučarsko-tekaških poligonov.

Zanimivosti

• V kraju Kalvträska na Švedskem so našli smučko, ki naj bi bila stara okrog 5.200 let. Prav tako so v Skandinaviji v votlini na norveškem otoku Rödöy v skali našli lik smučarja, ki naj bi bil vklesan pred približno 5.500 leti.
• Od leta 1600 naprej so na voljo tudi t. i. smuči na kolesih.
• V začetku 19. stoletja se je pod norveškim vplivom že začenjala razvijati tehnika smučarskega teka. Leta 1870 so v Oslu ustanovili prvi smučarski klub na svetu.
• Harrison Schmitt iz posadke Apolla 17 je leta 1972 dejal, da je tek na smučeh idealen trening za hojo po luni.
• Smučarski tek je na olimpijskih igrah kot že dlje kot alpsko smučanje. Pravzaprav je bil to eden od prvotnih 7 disciplin na prvih zimskih olimpijskih igrah leta 1924. Alpsko smučanje je bilo dodano šele leta 1936. Leta 1924 sta bili pripravljeni dve tekmovanji, tek na 18 km in 50 km. Obe je dobil Thorleif Haug (NOR) (zmagal je tudi v nordijski kombinaciji).
• 5 najbolj odlikovanih zimskih olimpijskih športnikov vseh časov je smučarskih tekačev: Bjorn Daehlie (12) – ki še vedno po mnenju nekaterih velja za najboljšega tekača na smučeh vseh časov, Marit Bjorgen (15), Raisa Smetanina (10), Stefania Belmondo (10) in Lyubov Yegorova (9).
• Strokovnjaki s področja športne rekreacije in zdravniki uvrščajo hojo in tek na smučeh med tiste športe, ki najbolj celovito vplivajo na človeški organizem in blagodejno na zdravje.
• Med rekreativci vse bolj priljubljena pohodna različica smučarskega teka, t. i. »back country«, kjer se s posebnimi smučmi podamo lahko po katerikoli zasneženi površini.
• Slovenci smo se z »bloškim« smučanjem z zlatimi črkami vpisali v svetovno zgodovino smučanja. To je bila predvsem uporabna, a tudi razvedrilna oblika smučanja, ki jo je že leta 1689 baron Janez Vajkard Valvazor (1641–1693) opisal v znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske.
• Prvo mednarodno tekmovanje v smučarskem teku pri nas je bilo izvedeno leta 1931 v Bohinju. Tekmovali so na 18 in 30 km dolgi progi.
• Na slovenskem je na voljo več kot 179 km urejenih prog za tek na smučeh, ki se nahajajo na območju Pokljuke, Bohinja, v Planice, Rogle in na Jezerskem.

Slovenske olimpijske medalje:

• 2010 – Vancouver: Petra Majdič (bron)
• 2014 – Soči: Vesna Fabjan (bron)

Zlati bron, posut z diamanti

Petra Majdič je v klasičnem šprintu leta 2010 napisala neverjetno olimpijsko zgodbo! S strahotnimi bolečinami, ki si jih je lajšala s protibolečinskimi tabletami, je vztrajala vse do konca in se z dih jemajočo predstavo kot tretja tekačica prebila do cilja in olimpijskega odličja, ki je krona njene več kot 20-letne tekaške kariere. Z neverjetno borbenostjo, ki je presegala meje dojemljivega, se je Petra Majdič vpisala v zgodovino slovenskega športa. 

»20 let delam za to. Čudež je bil, da sem sploh prišla na štart. Dosegla sem le bronasto medaljo, a zame je zlata z diamanti!«, je izmučena, a presrečna Petra opisala občutke po izpolnitvi velikega cilja.