Smučarski skoki

Zgodovina

Smučarski skoki izvirajo iz norveške pokrajine Telemark; vse skupaj naj bi se začelo leta 1810. Prvi uradni skok je zaznan 30 let pozneje (razdalja 30 m) in je ostal nepremagan kar 30 let. Od leta 1924 so tudi del tekmovanja na zimskih olimpijskih igrah, kjer tekmovalci tekmujejo na srednjih in velikih skakalnicah. Od leta 1953 je eden izmed vrhuncev vsake sezone tudi Novoletna turneja, ki poteka na dveh nemških in dveh avstrijskih prizoriščih, od leta 1972 pa se izvaja tudi svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Svetovni pokal v smučarskih skokih poteka od leta 1979 za moške in od leta 2011 za ženske. Holmenkollen pri Oslu velja za svetišče smučarskih skokov, Planica pa za zibelko poletov. 

Planica: skoki na Slovenskem

Leta 1921 smo dobili prvo skakalnico v Bohinju in takrat je Jože Pogačar z 9 metri postavil prvi slovenski in hkrati jugoslovanski državni rekord. Leta 1934 je Slovenija predvsem po zaslugi Josa Gorca dobila mamutsko Bloudkovo velikanko, ki je bila med letoma 1934 in 1950 največja na svetu. Na njej je bilo doseženih skupaj 13 svetovnih rekordov, ter leta 1936 prvi skok v zgodovini preko 100 metrov. Leta 1969 so v Planici odprli še Letalnico bratov Gorišek, ki sta jo skonstruirala brata Lado in Janez Gorišek. Na njej je bilo postavljenih 28 svetovnih rekordov in leta 1994 še prvi polet v zgodovini preko 200 metrov. Planica velja za svetovno zibelko poletov in je za Slovence pravi športni praznik, saj vsako leto naštejejo skupaj okrog 100.000 gledalcev. V Planici je bil sicer pred kratkim zgrajen eden najbolj sodobnih nordijskih centrov na svetu, v okviru katerega so zgrajene tako skakalnice za otroke in letalnica za začetnike.

Tekmovanja

Vsa tekmovanja v smučarskih skokih se odvijajo pod okriljem Mednarodne smučarske organizacije:

• Srednja skakalnica - večinoma v ženskem pokalu, redko pri moških. Dosegajo daljave do 110 metrov.
• Velika skakalnica - večina tekem za moške, a redko pri ženskah. Dosegajo daljave do 150 metrov.
• Letalnica - obstajajo samo za moška tekmovanja, treningi na njih niso mogoči. Do zdaj je na njih letelo samo šest žensk. Dosegajo daljave preko 240 metrov.

Tekme so sestavljene iz kvalifikacij in dveh glavnih serij, poleg posamičnih tekem potekajo tudi ekipne tekme, kjer vsako državo zastopajo po štirje skakalci.

Točkovanje in pravila

Oprema: smučke za skakanje morajo biti široke 9 -10 centimetrov in dolge od 240 do 270 cm. Vsi skakalci od leta 2010 uporabljajo revolucionarne Slatnarjeve avtomate iz karbonskih vlaken z ukrivljenim kovinskim zatičem. Na vidiku pa so tudi povsem novi revolucionarni čevlji, ki se niso prav nič spremenili že od 1950 leta.

Dres: aerodinamika je postala pomemben dejavnik v modernem skakanju, zato se zaostrujejo pravila pri velikosti dresov. Ti morajo biti po novem skorajda povsem tesni in v pasu stisnjeni s posebnim trakom, da skakalci ne morejo izkoriščati aerodinamike. Ogromno diskvalifikacij se zgodi zaradi napačnega dresa, kar potrjuje, da je to res zelo pomemben kos opreme.

Indeks telesne mase: skakalci, ki tehtajo manj kot je minimalno določen indeks telesne mase v času tekme, so kaznovani s krajšimi smučmi, ki zmanjšujejo plovnost v zraku. Pravila so uvedli zaradi ekstremnih primerov skakalcev, ki so bili povsem shujšani, da bi bili čim lažji in s tem dlje časa v zraku in tako dosegali daljše daljave.

Naletno mesto: glede na jakost in smer vetra se zaletišče dviga oz. spušča, vsaka izravnava pa pomeni točkovno kompenzacijo. Skakalec tako dobi dodatne točke, če se zaletišče zniža in minus točke, če se zaletišče zviša glede na prvotno določeno zaletno mesto pred tekmo.

Faktor vetra: faktor vetra se meri z zapleteno računalniško aplikacijo in se glede na jakost in smer vetra izravna s točkovno kompenzacijo. Če piha vzgornik se točke odštevajo odvisno, kako močan je veter in obratno, se prištevajo, če piha v hrbet. Z lasersko zeleno črto se na doskočišču določi daljava, da vedo tako tekmovalec kot gledalci, kam mora skočiti za prevzem vodstva.

Daljave: zmagovalec tekme je določen po sistemu točkovanja, ki je podan glede na daljavo in slog skoka. Vsaka skakalnica ima t. i. kalkulacijsko (predvideno) točko, (tudi K-točko), K90 pomeni, da je točka pri 90 metrih. Skakalec, ki pristane na to točko je nagrajen s 60 točkami, za vsak meter manj/več od točke, skakalec dobi manj/več kot 60 točk. 

Sodniške ocene: pet sodnikov, skakalca nagradi z največ 20 točkami, ki jih pridobi glede na: položaj smuči med letom, ravnotežja med letom, položaja telesa in pristanka (t. i. pristanek v telemark). Doslej je bila samo desetkrat v zgodovini dosežena ocena petkrat dvajset. 

Zanimivosti

• Prvi Zemljan, ki je skočil prek 100 m, je bil komaj 18-letni Avstrijec Sepp Bradl, rekord pa je postavil v Planici s skokom 101,5 m.
• Pri smučarskih skokih športnik pogosto v zraku preživi 7 sekund, v tem času pa lahko leti tudi do 250 metrov daleč.
• Avstrijec Stefan Kraft je trenutno svetovni rekorder v smučarskih skokih; leta 2017 je namreč poletel neverjetnih 253,5 metrov. Pri ženskah je rekorderka Daniela Iraschko, ki je poletela 200 metrov.
• Kultni angleški heroj Michael »Eddie the Eagle« Edwards (Orel Eddie) je v Združenem kraljestvu dosegel prepoznavnost, ko je kot prvi smučarski skakalec v zgodovini zastopal Veliko Britanijo na olimpijskih igrah. Leta 1988 se je na zimskih olimpijskih igrah v kategoriji smučarskih skokov uvrstil na zadnje mesto, hkrati pa je postal britanski rekorder v smučarskih skokih. Po njem so leta 2016 posneli film.
• Leta 1971 so smučarski poleti postali svoja disciplina, Planica pa je dobila prvo organizacijo svetovnega prvenstva.
• Takrat šestnajstletna norveška skakalka Ingrid Olsdatter Vestby, velja za prvo skakalko v zgodovini, ki je leta 1863 nastopila na moški tekmi v Trysilna Norveškem. A daljava in s tem prvi ženski svetovni rekord nista znana.
• Prva mešana ekipna tekma v zgodovini, tekma mešanih parov, je bila organizirana 15. junija 2012 na Slovenskem, na skakalnicah v ljubljanskem Mostecu.
• 18. februarja 2016 sta slovenska skakalca Rok Urbanc in Jaka Rus na nekoliko daljših smučeh, na otroški skakalnici HS45 v Planici, ter z 35 metrom dolgim skokom izvedla prvi tandem skok v zgodovini. 

Slovenske olimpijske medalje:

• 1988 – Calgary:
  • Miran Tepeš, Primož Ulaga, Matjaž Zupan, Matjaž Debelak (srebro)
  • Matjaž Debelak (zlato)

• 2002 – Salt Lake City:
  • Damjan Fras, Peter Žonta, Primož Peterka, Robert Kranjec (bron)

• 2014 – Soči:
  • Peter Prevc (srebro)
  • Peter Prevc (zlato)