Atletika je ekskluzivna skupina športnih disciplin, ki jih v osnovi sestavljajo tek, met, skok in hitra hoja. Atletika v mnogih vidikih združuje olimpijsko načelo “hitreje, višje, močneje”, saj mora športnik za zmago teči hitreje, skočiti višje in vreči dlje kot njegov sotekmovalec.
Beseda atletika je izpeljanka iz starogrške besede ἀθλητής (athlētēs, »tekmovalec na javnem tekmovanju«) iz ἆθλον (athlon, »nagrada«) ali ἆθλος (athlos, »tekmovanje«). Prvotno je beseda pomenila atletska tekmovanja na splošno - športna tekmovanja, ki so temeljila na fizičnih sposobnostih tekmovalcev. V devetnajstem stoletju je beseda dobila ožji pomen v Evropi in je označevala športne panoge tek, hitra hoja, skoki in meti. Zaradi enostavnosti tekmovanj in opreme so atletska tekmovanja ena najpogostejših športnih tekmovanj na svetu. Atletika je večinoma individualni šport, z izjemo štafetnih in ekipnih tekmovanj.
Zgodovina
Atletska tekmovanja v teku, hitri hoji, skokih in metih so med najstarejšimi športi in imajo svoje korenine v prazgodovini. Atletska tekmovanja so upodobljena v staroegipčanski grobnici v Saqqari, kjer so slike teka ob festivalu Heb Sed in skoka v višino iz 2250 pr. n. št. Tailteannske igre so bile antična keltska prireditev na Irskem okoli 1800 pr. n. št., tridnevno tekmovanje je vključevalo tek in met kamenja. Prvotna in edina disciplina prvih antičnih olimpijskih iger leta 776 pr. n. št. je bil tek na en stadij oz. tek okoli stadiona (192m). Kasneje so dodali hojo in pentatlon.
V Angliji je v sedemnajstem stoletju potekalo tekmovanje Cotswold Olimpick Games, kjer je potekala različica tekmovanja v metu kladiva. Enkrat letno je med letoma 1796 in 1798 potekalo tekmovanje L'Olympiade de la République v revolucionarni Franciji, ki velja za predhodnika modernih poletnih olimpijskih iger.
Leta 1880 je bila v Angliji ustanovljena Amaterska atletska zveza (AAA), prva nacionalna atletska zveza, ki je začela prirejati tekmovanja AAA Championships. Atletika je postala regulirana in standardizirana preko angleške AAA in drugih zvez konec devetnajstega stoletja, kot sta Amateur Athletic Union v ZDA leta 1888 in Union des sociétés françaises de sports athlétiques v Franciji leta 1889.
Atletska tekmovanja so bila leta 1896 vključena v prve moderne olimpijske igre, ki vse od tedaj veljajo za eno najpomembnejših večšportnih tekmovanj na svetu. Prvotno so tekmovanja potekala le za moške, leta 1928 so bile v olimpijski program dodane tudi ženske atletske discipline. Na začetku so športnicam namenili le nekaj disciplin, danes pa je program skoraj enak moškemu (24 M in 23 Ž disciplin). Atletska tekmovanja so tudi del paraolimpijskih iger vse od prvih iger leta 1960.
Atletske discipline
Mednarodna atletska zveza opredeljuje atletiko kot sestavljeno iz petih sklopov disciplin: stadionske discipline, tek po cesti, hitra hoja, kros in gorski tek. Vse atletske discipline so individualni športi z izjemo štafetnih tekov.
- Stadionske discipline, so tiste atletske discipline, ki se izvajajo na atletskih stadionih. Po dolžini proge se delijo na šprint, tek na srednje proge in tek na dolge proge. V štafetnem teku vsako ekipo zastopajo štirje tekači, ki morajo po določeni razdalji predati štafetno palico naslednjemu tekaču v svoji ekipi, četrti pa priteče v cilj. Tek čez ovire na več razdaljah in tek na 3000 m z zaprekami so različice teka, pri katerem morajo tekači premagati ovire ali zapreke na progi. Na notranjem delu stadiona potekata dva tipa disciplin, meti in skoki. Pri metih za rezultat šteje dolžina, katero lahko atlet doseže z metom ali sunkom določenega metalnega orodja. Metalne discipline so suvanje krogle, met diska, met kopja in met kladiva. Štiri najpogostejši skakalne discipline so skok v daljino in troskok, kjer se meri vodoravna dolžina, ki jo atlet preskoči, ter skok v višino in skok ob palici, kjer se meri preskočena višina. Najpogostejši sestavljeni disciplini sta deseteroboj, v katerem običajno tekmujejo atleti in sedmeroboj, v katerem običajno tekmujejo atletinje.
- Cestni tek, so tekaška tekmovanja, ki v večjem delu potekajo po asfaltnih ali tlakovanih cestah. Poleg tega, da je to pogost rekreacijski šport, elitni nivo športa sestavljajo predvsem maratonski teki, ki so eni najbolj priljubljenih atletskih disciplin. Tek po cesti lahko poteka na kateri koli razdalji, toda najpogostejši so maraton, polmaraton, tek na 10 km in tek na 5 km. Maraton je edina disciplina na cesti, ki poteka na svetovnih prvenstvih v atletiki in poletnih olimpijskih igrah, enkrat letno poteka tudi svetovno prvenstvo v polmaratonu.
- Kros je najbolj prvinska atletska disciplina, saj poteka na odprtih progah, kot so travniki, gozdovi in zemlja. Tekmovanja potekajo v individualnih in ekipnih disciplinah na razdaljah vsaj 4 km. Uspešni tekmovalci v krosu pogosto tekmujejo tudi v teku na dolge proge.
- Hitra hoja je oblika tekmovanj v hoji, ki običajno poteka na cestah, občasno tudi na tekaških stezah. Hitra hoja je edina atletska disciplina, kjer sodniki nadzorujejo tehniko tekmovalcev. Ena noga mora vedno biti v stiku s podlago, prednja noga pa mora biti stegnjena, ne pokrčena v kolenu – neupoštevanje tega pravila vodi v diskvalifikacijo. Po novih Pravilih IAAF se disciplina imenuje tekmovalna hoja.
Slovenske olimpijske medalje
- 1992 - Atlanta: Brigita Bukovec, srebrna medalja v teku na 100 m z ovirami
- 2004 - Atene: Jolanda Čeplak, bronasta medalja v teku na 800 m
- 2008 - Peking: Primož Kozmus, zlata medalja v metu kladiva
- 2012 - London: Primož Kozmus, srebrna medalja v metu kladiva
Nazaj
