Nasveti olimpijskih strokovnjakov: psihološka priprava

Psihologija športa je s svojimi športno-psihološkimi pristopi dokaj mlada veda, ki pa je predvsem v tujini že močno raziskana in uveljavljena kot ena ključnih strategij pri doseganju boljšega športnega rezultata. Športna psihologija se ukvarja s psihično in čustveno platjo tekmovalnega športa, ki s svojimi psihološkimi spoznanji in tehnikami poizkuša izboljšati nastop posameznika in ekipe. Tehnike in metode psihološke priprave v športu so večinoma tehnike kognitivno vedenjske terapije, kar pomeni, da gre pri svetovanju oziroma pri delu s športnikom za znanstveno podprt strokovni proces. 

Razlikujemo lahko med psihično in psihološko pripravo, kjer psihološka priprava vključuje različne tehnike, metode in dejavnosti, ki jih športniki in trenerji skupaj s strokovnjaki na področju duševne in psihološke priprave vključujejo pri svojem delu. Pri psihični pripravi pa gre ob soočanju s stresom tudi za vplivanje na miselnost športnika. Misel sproži dejanje in reakcijo telesa, zato je zelo pomembno, kako športnik razmišlja. Vse bolj športniki uporabljajo mentalni plan, kjer gre za miselne predstave in misli, s katerimi si pomaga, da na tekmovanju prikaže, kaj je v danem trenutku sposoben pokazati. Mentalni trening s predstavljanjem vključuje vseh pet čutil, telesne občutke, čustva ter misli. Ena najbolj uporabnih in ključnih tehnik mentalne predstave je tehnika vizualizacije, za katero je značilna uporaba slikovne predstave. V psihološki pripravi športnika običajno sodeluje strokovnjak na omenjenem področju, saj je za takšno delo potrebno znanje s področja psihologije, športno-psiholoških in psihoterapevtskih pristopov ter sposobnost razvoja velika mere empatije, ki omogoča športniku močno psihično podporo.

Cilj strokovne psihološke priprave

Cilj je pri športniku preko psiholoških lastnosti izboljšati izvedbo, bolje tekmovati in posledično dosegati boljše rezultate. V ta namen odkrivamo vzroke za:

• Nihanje: športnik niha v izvedbi na različnih tekmah ali znotraj ene tekme.
• Padci: športnik nekaj časa konstantno nastopa, nato pa nastopi kriza oz. padec forme
• Limit: športnik po obdobju napredovanja nekaj časa tekmuje dobro, vendar se mu zdi, da to še ni njegov maksimum.
• Razlike v izvedbi: športnik na tekmah pokaže manj kot na treningih.
• Počasni napredek: športnik postopoma napreduje, vendar mnogo počasneje, kot sta s trenerjem načrtovala.

Ključne psihološke lastnosti

Vzroki za slabšo izvedbo se večinoma skrivajo v ključnih psiholoških lastnostih kot so:

• samozavest,
• motivacija,
• koncentracija,
• kontrola čustev, stresa.

Metode in tehnike

Ko odkrijemo vzroke se poslužujemo tehnik in metod, s pomočjo katerih se športnik uči razvijati in vzpostavljati vedno boljšo kontrolo nad svojimi psihološkimi lastnostmi. Najpomembnejše so:

Športna psihologija je za vrhunske športnike zelo pomembna, saj psihološko dobro pripravljen športnik boljše nastopa, dosega svoje potenciale in vrhunske rezultate.