Biatlon

Zgodovina

Zgodovinske korenine tega športa segajo daleč nazaj, ko je človek za lov uporabljal smuči in lok. Risbe, ki to prikazujejo, so našli na Norveškem in so stare okoli 5.000 let. Vendar pri teh slikah še ne gre za šport, temveč zgolj za združevanje tehnike lova z zimsko opremo, ki jo je narekoval obstoj za preživetje. Šport prav tako izvira iz Norveške, kjer so biatlon začeli uporabljati v norveški vojski kot eno od vaj za urjenje vojakov. Leto 1776 označujemo kot moderno zgodovino športa, ko sta se na meji med Norveško in Švedsko pomerili vojaški patrulji obeh držav. Prvo sodobno tekmovanje v biatlonu se je zgodilo leta 1912, ko je Norveška vojska organizirala tekmovanje v Oslu.

Prvič se je ta šport na olimpijskih igrah pojavil pod imenom Vojaška patrulja leta 1924, ter kasneje še kot predstavitveni šport na olimpijadah v letih 1928, 1936 in 1948. Kot olimpijska disciplina je bil biatlon sprejet šele sredi petdesetih let 20. stoletja, saj se države, ki so ta šport gojile niso mogle zediniti okoli pravil. Prvo svetovno prvenstvo v biatlonu je bilo leta 1958 v Avstriji. Na olimpijskih igrah je bil prvič predstavljen leta 1960 v Squaw Valleyju, a so nastopali le moški, medtem ko so se jim ženske pridružile šele leta 1992 v Albertvillu.

Potek in tipi tekmovanj

V biatlonskih disciplinah tekmovalci pokrivajo tekaško progo s posebej zasnovano puško kalibra 5,6 mm. Na tekmovanjih v biatlonu se lahko uporabljajo tako klasične kot proste (drsalne) tehnike. Tekmovalci se v intervalih ustavijo na streliščih, da streljajo na pet tarč, ki so oddaljene 50 metrov. Na večini dirk morajo tekmovalci streljati iz stoječega in ležečega položaja. Velikost tarče se razlikuje glede na položaj, pri čemer stoječi strelci ciljajo na 11,5-cm tarčo, ležeči tekmovalci pa streljajo na 4,5-cm tarčo. Tako moški kot ženske se med sabo merijo na posamičnih tekmah (20 km; 15 km), v šprintu (10 km; 7,5 km), v zasledovanju (12,5 km; 10 km) in v štafeti (4 x 7,5 km; 4 x 6 km) ter v množičnem štartu in ekipnem tekmovanju:

• Posamično tekmovanje obsega razdaljo 20 km za moške in 15 km za ženske. Smučarji začnejo v 30-sekundnih ali 1-minutnih intervalih in tekmujejo proti uri. Nosijo 20 nabojev in se ustavijo za štiri streljanja. Pri tem tekmovanju se strelski položaji izmenjujejo v naslednjem vrstnem redu: leže, stoje, leže, stoje. Za vsak neuspešen strel se športnikovemu končnemu času doda minuta pribitka.
• Šprinterski dogodki uporabljajo tudi intervalne starte in tekmujejo proti uri. V šprintu za moške in ženske, ki pokrivata 10 km oziroma 7,5 km, sta na voljo le dve streljanji (leže, nato stoje), pri katerih je tekmovalcem dovoljeno nositi 10 nabojev. Vsaka zgrešena tarča v sprinterskem tekmovanju stane tekmovalce 150 metrov kazenskega kroga. Tekmovalci v šprintu po navadi streljajo hitro in saj so prepričani, da zlahka premagajo kazenski krog.
• Zasledovanje, štafeta, množični štart in ekipni dogodki so tekmovanja od starta do cilja in zahtevajo kazenske kroge za zgrešene strele. Zasledovalne dirke (12,5 km za moške; 10 km za ženske) uporabljajo intervalne starte na podlagi rezultatov prejšnje dirke, medtem ko štafete, množični štart in ekipni dogodki zahtevajo, da vsi tekmovalci štartajo na istem čas. V štafetah člani ekipe smučajo in streljajo enega za drugim; v ekipnih disciplinah smuča in strelja celotna ekipa skupaj.

Leta 2011 je bila na spored zimskih olimpijskih iger 2014 v Sočiju (Rusija) dodana mešana štafeta.

Zanimivosti

• Prvi znani biatlonski klub je bil ustanovljen na Norveškem leta 1861.
• Šport je zakoreninjen v smučarskih tradicijah Skandinavije, kjer so zgodnji prebivalci častili norveškega boga Ulla kot boga smučanja. Ullova boginja žena Skadi je bila tudi slavljena kot lovka-smučarka.
• V mednarodnih biatlonskih tekmovanjih so pretekla leta prevladovali severni Evropejci, predvsem atleti iz Finske, Rusije Nemčije in Norveške – slednje tri se lahko pohvalijo z najboljšimi tekmovalci.
• Najboljši moški biatlonec vseh časov je Norvežan Ole Einar Bjørndalen s kar 13 olimpijskimi medaljami.
• Pokljuka je ena izmed najbolj znanih slovenskih planot, saj prireja svetovno znana tekmovanja v biatlonu.
• Srčni utrip tekmovalca na progi doseže 180 utripov na minuto.
• V najboljši formi so zlasti biatlonci med 25 do 35 let.
• Konkurenca je tako huda, da lahko vsakdo, ki je uvrščen med 30 najboljših na svetu, osvoji olimpijsko medaljo.
• Puška tehta približno 3,5 kg, vendar se zdi veliko težja, ko tekmovalci smučajo navkreber.
• Biatlon je eden najbolj priljubljenih zimskih športov na evropski televiziji.
• Biatlonci so v povprečju na smučarski progi približno štiri minute na 1,6 km.
• Veter s hitrostjo 4.4704 m/s lahko povzroči, da se krogla zamaje nekaj centimetrov med cevjo in tarčo – vsekakor dovolj, da strelec tarčo zgreši, če to ne kompenzira.
• Za najhitrejše strelce na svetu je čas, ki preteče med pritiskom na sprožilec pri prvem in petem strelu, manj kot 10 sekund.

Slovenske olimpijske medalje

• 2014 – Soči: Teja Gregorin (bron)
• 2018 – Pjongčang: Jakov Fak (srebro)