Zvabljanje (angl. Phishing)

je poskus pridobitve občutljivih osebnih podatkov uporabnika, kot so uporabniška imena, gesla in podatki o kreditnih karticah, za namen zlorabe.

Napadi zvabljanja običajno potekajo preko lažnih elektronskih sporočil, v katerih se napadalec sklicuje na napako ali spremembo znotraj uporabnikove spletne banke. Kot rešitev za nastalo situacijo napadalec v elektronskem sporočilu ponudi povezavo do lažnega (kloniranega) spletnega mesta banke. Če uporabnik sledi povezavi in v lažno spletno stran vnese uporabniško številko in geslo, napadalcu lahko omogoči zlorabo.

(vir: https://www.skb.net)

Usmerjeno zvabljanje (angl. Spear phishing) je napad, ki poteka prek lažnih elektronskih sporočil, pri čemer zlorablja zaupanje naslovnika. Princip delovanja je enak kot pri klasičnem zvabljanju, le da je napad usmerjen k točno določenim osebam (npr. računovodja v podjetju). Vsebina sporočila je prilagojena naslovniku, s čimer si napadalec pridobi dodatno zaupanje v pristnost sporočila.

Telefonska prevara (angl. Vishing, Mishing ali Phowning)  se običajno izvaja na podlagi zlorab telefonskih številk zaradi česar je žrtev takega napada lahko vsak uporabnik telefonskega aparata ali mobilne naprave. Pomembno pri telefonski prevari je, da klicani ne reagira na zahteve klicatelja. Klic je avtomatsko sporočilo, ki žrtev napeljuje, da je prišlo do težav povezanih z bančnim računom. Telefonska prevara je uspešna, če klicani prek telefonske tipkovnice vnese številko kreditne kartice ali druge občutljive osebne podatke.

SMS prevara (angl. Smsishing) je prevara pri kateri gre za krajo občutljivih osebnih podatkov ali finančno prevaro s pomočjo SMS sporočil. SMS prevara deluje na podlagi prejetega SMS sporočila z vsebino, ki vključuje ali spletni naslov ali telefonsko številko, na katero se mora oseba odzvati. Razlog poslanega SMS sporočila je povezan z domnevno zlorabo prejemnikove plačilne kartice in s tem povezane kraje osebnih podatkov. Pri SMS prevari je pomembno, da se žrtev ne odziva na SMS sporočilo, če je to prišlo iz neznane številke.

Farming (angl. Pharming) je napad podoben ostalim vrstam zvabljanja, le-da gre za tehnično bolj dovršen napad. Pri farming napadu se v sistemu domenskih imen (DNS strežnik) preusmeri uporabnika na lažno spletno mesto, preko katerega napadalci zbirajo zaupne podatke uporabnikov spleta. Farming napad je v primerjavi z napadi zvabljanja težje prepoznati, saj ima klonirana spletna stran enak spletni naslov kot dejanska, legitimna, spletna stran banke, ne glede na to ali povezavi do spletnega mesta sledimo preko klika na spletno povezavo ali naslov v naslovno vrstico brskalnika vnesemo sami. Zaradi tega farming napadi lahko predstavljajo grožnjo tudi za uporabnike storitev spletnega bančništva.

(vir: https://www.varninainternetu.si/)