Varna povezava

Za ustrezno stopnjo varnosti in zaupnosti poskrbimo z uporabo posebnega protokola, imenovanega TLS – Transport Layer Security (protokol je množica pravil, ki jih računalniki upoštevajo pri medsebojni izmenjavi podatkov). Računalnika (oziroma računalnik in strežnik), ki za sporazumevanje uporabljata protokol TLS, imata med seboj zagotovljen varen kanal za prenos digitalnih podatkov; med prenosom pa so podatki ustrezno šifrirani.

Varnost na spletu ponazarjajo ikone v naslovni vrstici brskalnika. Te sporočajo kako varna je povezava in ali spletni strani lahko zaupamo. Varna povezava je označena z zeleno ali sivo ključavnico, vsi ostali znaki pa kažejo na pomanjkljivo varnost.

Elementi, ki kažejo na stopnjo varnosti povezave, se lahko v različnih brskalnikih pojavljajo v različnih oblikah in barvah. Za pomen posamezne ikone ali barve se obrnite na ponudnika brskalnika.

Varna povezava v brskalniku Internet Explorer

Kaj nam sporoča barva?

Internet Explorer varno povezavo prikaže z ikono ključavnice na desni strani naslovne vrstice, besedilo v naslovni vrstici pa v skladu s stopnjo varnosti izpiše v določeni barvi.

• Rdeča: Varnostno potrdilo ni veljavno oziroma je poteklo. Ne posredujemo zaupnih informacij!
• Rumena: Težave s spletnim mestom overitelja potrdila. Pristnost overitelja oziroma varnostnega potrdila ni mogoče preveriti. Ne posredujemo zaupnih informacij!
• Bela: Komunikacija med brskalnikom in spletnim mestom je šifrirana, potrdilo uporablja normalno preverjanje veljavnosti.
• Zelena: Komunikacija med spletnim mestom in brskalnikom je šifrirana. Potrdilo uporablja razširjeno preverjanje veljavnosti (angl. EV-Extended Validation).

Varna povezava v brskalniku Mozzila Firefox

Kaj nam sporočata barva in ikona?

• Prečrtana siva ključavnica: Povezava med spletnim brskalnikom in spletnim mestom ni šifrirana oziroma je le delno šifrirana, zato ni varna pred prisluškovalci ter t.i. man-in-the-middle napadom. Ne posredujemo zaupnih informacij!
• Siva ključavnica z opozorilnim trikotnikom: Povezava med spletnim brskalnikom in spletnim mestom ni šifrirana oziroma je le delno šifrirana, zato ni varna pred prisluškovalci. Takšna ikona se prikaže tudi v primeru, ko so spletne strani podpisane z lastnimi digitalnimi potrdili ali digitalnimi potrdili, ki jih ni izdala ustrezna certifikatna agencija (angl. Certification agency – CA). Ne posredujemo zaupnih informacij!
• Zelena ključavnica: Povezava je šifrirana in preprečuje prisluškovanje.

Varna povezava v brskalniku Google Chrome

Kaj nam sporočata barva in ikona?

Google Chrome varno povezavo prikaže z ikono zelene ključavnice na levi strani naslovne vrstice, besedilo v naslovni vrstici pa v skladu s stopnjo varnosti izpiše v zeleni barvi.

• Rdeč opozorilni trikotnik: Varnostno potrdilo ni veljavno oziroma je poteklo, obstaja možnost prisluškovanja.Ne posredujemo zaupnih informacij!
• Bel krogec s klicajem: Povezava s spletno stranjo ni zasebna, obstaja možnost prisluškovanja. Ne posredujemo zaupnih informacij!
• Zelena ključavnica: Povezava je šifrirana in preprečuje prisluškovanje.

Varni spletni nakupi

Prevare pri spletnih nakupih potekajo prek lažnih spletnih strani, ki ponujajo akcijske izdelke, največkrat povezane s tehnologijo (mobilne naprave, računalnik…). Težava teh nakupov je, da kupec največkrat izdelek plača, a ga ne prejme ali pa nakup napadalcu omogoči krajo osebnih ter finančnih podatkov.

Da bo spletni nakup varen, je pomembno, da:

• Preverite, ali ima spletno mesto varno povezavo.
  Spletno mesto z varno povezavo boste prepoznali po digitalnem potrdilu. Varen in šifriran naslov spletnega mesta se bo začel s HTTPS, ne s HTTP. Potrdila z razširjenim preverjanjem veljavnosti (EV) bodo naslovno vrstico v brskalniku obarvala zeleno. Toda to ni izključni pogoj za določitev varne povezave. Ko obiščete spletno stran, ki uporablja HTTPS (siva ali zelena ključavnica v naslovni vrstici), na primer svojo bančno stran, je vaša povezava overjena in šifrirana ter tako zaščitena pred prisluškovalci in napadi tretjih oseb. Ko obiščete stran, ki uporablja HTTP, pa je vaši povezavi mogoče prisluškovati in se v komunikacijo vmešati kot "tretji človek".
  Večina spletnih strani, preko katerih potekajo spletni nakupi, uporablja standard HTTP, ker po njih ne potujejo občutljive informacije, zato ni potrebe po zavarovani povezavi. V kolikor je spletni naslov podjetja vezan na HTTP standard, preverite varnost povezave v skladu z naslednjimi priporočili.
  • Preverite podjetje na forumih, povprašajte prijatelje in znance o izkušnjah z nakupi v spletni trgovini, ipd.
  • Obiščite spletno mesto podjetja, preverite izjavo o zasebnosti in pogoje uporabe. Bodite pozorni na pogoje, s katerimi se morate strinjati (npr. prejemanje e-pošte, ravnanje s podatki, preverite podatke ali spletno mesto hrani številko vaše kreditne kartice, ali delijo informacije s svojimi partnerji, ipd.)
• Uporabljajte naslednje načine plačila:
  • Plačilo po povzetju je najvarnejši način plačevanja. Če izdelka ne dobite, ga ne plačate.
  • Plačilo po predračunu uporabite, če so pogoji uporabe jasni in gre za nakazilo sredstev na bančni račun preverjenega podjetja v EU.
  • Spletni plačilni sistemi (npr. PayPal ipd.). Če gre za znan, preverjen sistem je to varna oblika plačevanja, ki omogoča tudi vračilo denarja.

Za več informacij o varnih spletnih nakupih z uporabo debetne ali kreditne kartice si preberite sledeči dokument.

Navodila za varno uporabo plačilnih kartic pdf, 96 kB

Pomembno
Če izvajate transakcije prek spornih spletnih trgovin, nikoli ne nakazujte sredstev prek sistemov Western Union ali MoneyGram, saj gre za sistem hitrega prenosa denarja fizičnim osebam, brez možnosti sledenja nakazilom.

Če niste prepričani o verodostojnosti spletne trgovine, se obrnite na brezplačno pomoč na www.varninainternetu.si ali cert@cert.si.

Delo od doma

Spletna prevara, s katero prevaranti obljubljajo visoke zaslužke za malo dela. Največkrat na tovrstne ponudbe naletimo na družbenih omrežjih in forumih, pri čemer ne smemo nasesti obljubljenim zneskom. Pomembno je, da se o ponudniku dela dobro pozanimamo, saj neprevidnost in sprejetje dela lahko vodi v prikrita kazniva dejanja. Izvajalec dela na domu lahko postane tako imenovana »denarna mula«, ki jo kriminalne združbe izkoriščajo za prenos ali pranje denarja.