Nordijska kombinacija

Zgodovina

Prvi zapisi o tekmovanjih v nordijski kombinaciji izvirajo iz Norveške, kjer se je šport razvil. Domneva se, da so norveški vojaki prirejali tekmovanja v nordijskem smučanju že od leta 1767. Prvo večje tekmovanje v nordijski kombinaciji je potekalo leta 1892 v Oslu v okviru Smučarskega festivala v Holmenkollnu. Prvič se je na olimpijskih igrah pojavila leta 1924 v Chamonixu. Med leti 1924 in 1948 so tekmovalci tekli na 18 km ter nato drug dan skakali na mali skakalnici, od leta 1952 dalje pa je sestavljena iz teka na 15 km in skokov. Od 1988 štartni vrstni red teka na smučeh pogojujejo rezultati s skokov.

Nordijska kombinacija je ena športnih disciplin, v kateri potekajo tekmovanja vse od prvih zimskih olimpijskih iger v letu 1924, ki so takrat obenem veljala tudi za svetovno prvenstvo. 

Potek tekmovanja

Vsaka prireditev nordijske kombinacije je sestavljena iz tekmovanja v smučarskih skokih, ki mu sledi tekmovanje v smučarskem teku. Oba dogodka se zgodita na isti dan. Na vsakem tekmovanju se točke za skok štejejo po načelih, ki veljajo za svetovni pokal v smučarskih skokih. Športniki po navadi tekmujejo v eni seriji smučarskih skokov, ki ji sledi še zasledovalni tek na smučeh (z izjemo skupinskega starta), vendar obstajajo različne formule oz. načini izvedbe tekmovanj. Smučarski skoki se točkujejo glede na dolžino in stilsko komponento, nato pa se rezultati razvrščajo, da se razporedijo tekmovalci za tekaško tekmovanje. Smučarski tek na obeh posameznih prireditvah obsega tek na 10 km. 

Tipi tekmovanj

Individualna tekmovanja:

• Gundersen - eni seriji smučarskih skokov sledi 10-kilometrski (moški) oz. 5-kilometrski (ženski) tek na smučeh. Je najpogostejša oblika individualnih tekmovanj v nordijski kombinaciji, ki je v rabi od sezone 2008/09. 
• Klasična Gundersenova formula - trenutno se klasična Gundersenova formula (2 skoka in 15 km teka) uporablja le ob zaključku sezone svetovnega pokala, takrat je do nastopa upravičenih trideset najboljših tekmovalcev v skupnem seštevku svetovnega pokala.
• Skupinski start – je edina oblika tekmovanja, v kateri se tekmovalci najprej borijo na tekaški progi, dolgi 10 kilometrov, nato pa se časovne razlike po tekaškem delu preračunavajo v točke, in sicer zmagovalec teka dobi 0 točk, ostali pa minus točke. Tekmovalci k skakalnemu delu (ena serija) pristopajo v zaporedju, ki se oblikuje po tekaškem delu, in sicer zmagovalec teka nastopa kot zadnji skakalec. 

Ekipna tekmovanja:

• Gundersen - trije tekmovalci iz vsake ekipe se najprej borijo v eni seriji smučarskih skokov. Sledi štafeta 4 x 5 kilometrov, kjer se po vsakih petih kilometrih tekmovalci menjajo v zato pripravljeni menjalni coni.
• Ekipni sprint - za vsako ekipo nastopata dva tekmovalca. Prav tako kot pri Gundersenovi metodi eni seriji smučarskih skokov sledi tekaška preizkušnja. Oba tekmovalca tečeta na razdalji 7,5 kilometra, kar pomeni pet krogov po 1,5 km. Tekmovalca se po vsakem 1,5-kilometrskem krogu med seboj menjata v zato pripravljeni menjalni coni. 
• Mešana ekipa - v preteklosti je potekala le v sklopu svetovnega mladinskega prvenstva. V prvi in četrti skupini tako v skakalnem, kot v tekaškem delu nastopajo fantje oz. moški, v drugi in tretji skupini dekleta oz. ženske. Eni seriji smučarskih skokov sledi tekaška preizkušnja, cela ekipa pa skupno preteče 15 km, od tega fantje po 5 km vsak in dekleta po 2,5 km vsaka. 

Kombinatorski trojček (»Nordic Combined Triple«)

Tekmovanje z imenom »Nordic Combined Triple« poteka od sezone 2013/14 v okviru svetovnega pokala. Gre za tridnevno tekmovanje v treh različnih formulah, ki po prestižnosti odgovarja skakalni novoletni turneji oz. tekaški turneji »Tour de Ski«. Zmagovalci kombinatorskega trojčka dobijo posebno denarno nagrado. Tekmovanje vedno poteka v Seefeldu (Tirolska), z izjemo leta 2019, ko je Seefeld gostil svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Takrat je tekmovanje »Nordic Combined Triple« gostil Chaux-Neuve (Francija).

Zanimivosti

• Od olimpijskih iger v Chamonixu do leta 1960 so v nordijski kombinaciji dominirali Norvežani, nato pa se je ritual prekinil z zmago nemškega tekmovalca.
• Prvi olimpijski in svetovni prvak je Norvežan Thorleif Haug, ki je slavil v tekmovanju na veliki skakalnici in 18-kilometrskem teku.
• Trenutno je najbolj uspešen tekmovalec vseh časov Nemec Eric Frenzel, ki ima v svoji zbirki skupno 20 medalj posamičnih in ekipnih tekem, od tega skupno 6 medalj olimpijskih iger in 14 medalj svetovnih prvenstev.
• Drugi pomemben vidik dirke je slog smučanja. Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja je obstajal le en slog, ki se danes imenuje klasičen, v katerem smučarji sledijo vzporednim stezam. Bolj produktivno vrsto teka na smučeh je populariziral Američan Bill Koch, ko je uporabljal drsalni korak in potiskal smuči izven vzporednih prog. Njegov inovativni slog se zdaj uporablja na tekmovanjih v prostem slogu.
• Od leta 2014 smo lahko priča konstantnemu razvoju ženskih tekmovanj v nordijski kombinaciji. Prelomnica je bila uvrstitev ženskih smučarskih skokov v program olimpijskih iger v Sočiju, saj se je s tem povečal interes tudi za ženska tekmovanja v nordijski kombinaciji, ki je postala edina panoga, v kateri ženske ne tekmujejo na olimpijskih igrah.
• Na programu svetovnega prvenstva v Planici leta 2023 je poleg posamične preizkušnje že potrjena tudi mešana ekipna tekma.
• Šport nordijske kombinacije se imenuje 'deseteroboj', saj športniki v obeh disciplinah uporabljajo popolnoma različne mišične skupine oziroma tipe. Pri smučarskih skokih uporabljajo mišice za moč in ravnotežje. V težki tekmi na smučeh uporabljajo mišice za hitrost in vzdržljivost.