Velikokrat slišimo izgovor mladih staršev, da ne varčujejo, ker bi jih privarčevana sredstva pahnila v višji dohodkovni razred in bi zaradi tega prejemali mesečno manjši otroški dodatek. Razlog za odločitev proti varčevanju je praviloma neutemeljen, ker se taki prihranki upoštevajo le v obliki fiktivnih obresti.
Poglejmo si primer izračuna za štiričlansko družino:*
Letni dohodki štiričlanske družine znašajo 32.400 EUR. Mama in oče sta si oblikovala likvidnostno rezervo v višini 15.000 EUR, ki jo hranita na varčevalnem računu, v vzajemnih skladih pa sta s pomočjo varčevalnega načrta privarčevala 10.000 EUR.
| Letni dohodki | Skupno premoženje | ||
| Mama | 14.400 | Denar na varčevalnem računu | 15.000 |
| Oče | 18.000 | Denar v skladih | 10.000 |
| Skupaj | 32.400 | 25.000 | |
| Skupna višina dohodka | |||
| Letni dohodki | 32.400 | ||
| Obresti na premoženje (0,37% od vrednosti premoženja 25.000 EUR) | 92,5 | ||
| Skupaj | 32.439 | ||
| Mesečni dohodek na družinskega člana (brez premoženja) | 675 | ||
| Mesečni dohodek na družinskega člana (s premoženjem) | 677 | ||
Zgornji izračun pokaže, da je mesečni dohodek na družinskega člana (32.493 : 12 : 4 = 677) z upoštevanjem privarčevanih sredstev le za 2 EUR višji od dohodka brez upoštevanja premoženja. Glede na izračunan mesečni dohodek se družina uvrsti v 7. dohodkovni razred.
Vir: Razlaga – kateri dohodki in premoženje vplivajo na višino socialnih transferjev oziroma plačilo vrtca?
Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije se upoštevajo:
- dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine;
- premično in nepremično premoženje: nepremičnine, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika ter drugo premično premoženje.
Skupno premoženje (ne upošteva se za vse premoženje enako) se upošteva tako, da se dohodkom vlagatelja in njegove družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (na dan vložitve vloge), če bi imeli znesek v vrednosti premoženja položen na bančnem računu v obliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije. V letu 2017 se je upoštevala obrestna mera v višini 0,37 %, leta 2016 0,51 %, leta 2015 0,96 % in leta 2014 1,9 % (vir: Banka Slovenije). Ker se pričakuje še dodatno znižanje obrestnih mer, lahko pričakujemo, da bodo vsa privarčevana sredstva še v nižji meri vplivala na višino socialnih transferjev.
Zaključimo lahko, da varčevanje na banki, v vzajemnih skladih ali drugih vrednostnih papirjih zelo malo vpliva na izračun mesečnega dohodka na družinskega člana in posledično tudi na višino prejetih socialnih transferjev.
*V izračunu so za lažje razumevanje upoštevane samo naložbe, sicer se upošteva še ostalo premoženje. Od celotne vrednoti premoženja se odšteje še 48-kratnik minimalnega dohodka, potem pa se izračuna fiktivni dohodek tega premoženja.
Nazaj
